Turistično društvo Podčetrtek je v soboto, 3. oktobra 2026, organiziralo društveni izlet v Belo krajino, deželo bogate kulturne dediščine, čudovite narave, pristnih okusov in gostoljubnih ljudi. Lepo jesensko vreme nas je spremljalo ves dan in nam omogočilo, da smo v prijetnem vzdušju obiskali vse načrtovane destinacije ter spoznali številne zanimivosti te slovenske pokrajine.
Naše prvo doživetje nas je čakalo v Radovici, kjer smo se v šoli Bistra buča vrnili v čase naših babic in dedkov. Hudomušna učna ura, polna šal, smeha in zanimivih naukov, nas je dodobra nasmejala, hkrati pa spomnila, kako drugačno je bilo šolanje nekoč.
Pot smo nadaljevali pri Domačih dobrotah Mojca, kjer smo na izobraževalni delavnici ob prikazu peke tradicionalne belokranjske pogače spoznali, koliko znanja, spretnosti in spoštovanja tradicije se skriva v tej posebni kulinarični dediščini.
Smaragdna voda ob izviru reke Krupe, mogočna skalna stena in spokojnost okolice so nas na naslednji točki za nekaj trenutkov odmaknile od vsakdanjega vrveža. Na poti smo si ogledali tudi znamenito letalo Dakota DC-3 pri Otoku, ki priča o pogumu in medsebojni pomoči iz zgodovine teh krajev.
Posebno doživetje je bil obisk soseske zidanice v Drašičih, kjer smo spoznali edinstveno obliko povezovanja vaščanov, ki se je ohranila skozi generacije. Ta svojevrstna vaška vinska banka je dokaz iznajdljivosti, povezanosti in vztrajnosti Belokranjcev ter njihovega spoštovanja dediščine prednikov.
Izlet smo zaključili s skupnim kosilom v gostišču Štajdohar, kjer smo ob prijetnem druženju strnili vtise dneva, polnega novih spoznanj, lepih razgledov, okusov in smeha.
A iz Bele krajine se nismo vračali le z lepimi spomini, temveč tudi z mislijo, ki presega meje posamezne pokrajine.
Vsak kraj in vsaka skupnost imata svoje posebnosti, vrednote in zgodbe, na katere sta ponosna. Vsak se trudi po svoje in za svoje, vsem pa nam je skupna želja ohraniti identiteto, spoštovati dediščino in negovati tisto, kar imamo radi in čutimo kot svoje. Za to se splača vztrajati, tudi ko se časi spreminjajo in ko ne gre vse tako, kot bi si želeli.
Ob vračanju v naše lepe domače kraje smo lahko znova pomislili, za koliko stvari smo hvaležni – za naravne danosti, bogato dediščino, domače okolje in predvsem za ljudi, ki s svojim delom in srčnostjo soustvarjajo naš vsakdan.
Geslo Turistične zveze Slovenije pravi: »Turizem smo ljudje.« A ljudje smo tudi bistvo vsega drugega, kar je v našem svetu pomembno. Gradimo odnose, ustvarjamo skupnosti, ohranjamo tradicijo in oblikujemo prihodnost.
Če bomo znali biti hvaležni, srčni in vztrajni, če si bomo pomagali, se podpirali, čutili pripadnost ter ob svojih željah pomislili tudi na druge in na skupno dobro, bomo skupaj ustvarjali svet, v katerem bo lepo živeti.
Življenje je šola, v kateri se učimo vsak dan. Želimo si le, da lekcije, ki nas učijo hvaležnosti, srčnosti, povezanosti in medsebojnega spoštovanja, ne bi bile pretežke – predvsem pa, da bi znali njihove nauke živeti.
Hvala vsem udeležencem za prijetno družbo in gostiteljem v Beli krajini za gostoljubnost ter lepa doživetja.
