Obdobje Avstro-Ogrske monarhije je bilo za Podčetrtek prelomno v smislu modernizacije in oblikovanja kraja kot pomembnega lokalnega središča. Po letu 1867, ko je Avstrijsko cesarstvo postalo dvojna monarhija, so tudi manjši kraji, kot je Podčetrtek, začeli dobivati vse več infrastrukturnih in gospodarskih pridobitev, čeprav počasneje kot večja mesta.
V tem času se je utrjeval trški značaj kraja – Podčetrtek je ohranil svojo vlogo prometne in trgovske točke na povezavi med štajerskim in hrvaškim ozemljem. Sejmi in tržnice, ki so se odvijali ob četrtkih, so privabljali prebivalce iz bližnjih krajev, kar je spodbujalo lokalno obrt in trgovino. Prav od teh četrtkovih sejmov izvira ime naselja.
Podčetrtek je bil tudi urejen in razmeroma razvit trg za tiste čase: s petrolejsko javno razsvetljavo, promenadno potjo ter razvitim središčem s trgovci in obrtniki, kot omenjeno v časopisu ob 110-letnici. Iz tega časa se ohranja podoba kraja kot kulturnega in družabnega vozlišča v regiji.
Veliko vlogo so igrali Attemsi, lastniki podčetrteškega gradu, ki so bili znani kot razsvetljeni posestniki. Bili so dobri gospodarji – domačinom so podarjali zemljo in gozdove, podpirali lokalno gospodarstvo in razvoj kraja. Njihovo mecenstvo je pomembno vplivalo na urejenost kraja in ohranjanje grajske posesti.
Čeprav so bile toplice v bližini znane že od 16. stoletja, v tem obdobju še niso bile turistično razvite. Glavna gospodarska dejavnost je ostajalo kmetijstvo, gozdarstvo in trgovina, z nekaj začetki turizma, predvsem zaradi naravnih danosti območja.
V času tik pred prvo svetovno vojno je bilo opaziti tudi naraščajočo narodnopolitično zavest in zanimanje za lokalno organiziranje – kar je tlakovalo pot za ustanovitev Turistično-olepševalnega društva kmalu po vojni, leta 1905 (kot izhaja iz časopisa, to se je v resnici zgodilo pred koncem Avstro-Ogrske, kar dokazuje aktivno družbeno življenje že v tem obdobju).
