Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je Podčetrtek postal del novonastale Kraljevine SHS (kasneje Jugoslavije). Obdobje med obema vojnama je bilo za kraj zaznamovano z gospodarskimi in družbenimi spremembami, začetki organiziranega turizma ter utrjevanjem krajevne identitete.
Pomembno vlogo je imelo že leta 1905 ustanovljeno Turistično-olepševalno društvo, ki je med vojnama nadaljevalo z delovanjem. Skrbelo je za urejenost kraja, saditev dreves, postavitev klopi in usmerjevalnih tabel, obenem pa je spodbujalo razvoj turizma. Društvo je urejalo promenadne poti ter sodelovalo pri organizaciji kulturnih in družabnih dogodkov, s čimer je pomembno prispevalo k oživljanju krajevnega utripa po vojni.
Posebej izstopa delovanje župnika Friderika Sternada, ki je bil duhovnik v Podčetrtku od leta 1926 do 1941. Bil je pravi pionir zdraviliškega turizma. Kljub temu da toplice v tem obdobju še niso bile v redni uporabi, je Sternad že v 30. letih prepoznal njihov zdravilni potencial. Vztrajno si je prizadeval za sanacijo izvirov in urejanje kopališča, pri čemer je naletel na številne birokratske in finančne ovire. Vendar so njegova prizadevanja predstavljala temelje kasnejšega razvoja Atomskih toplic po drugi svetovni vojni.
Vzporedno s turističnimi pobudami se je kraj srečeval tudi z gospodarskimi težavami, ki so bile posledica velike gospodarske krize v 30. letih. Kljub temu je ostal trško in kulturno središče za okoliške vasi. Delovali so obrtniki, trgovine, osnovna šola in cerkev, ki je ostajala duhovno in družbeno središče kraja.
Ob izbruhu druge svetovne vojne leta 1941 je bil Podčetrtek priključen nemškemu okupacijskemu območju. Župnik Sternad je bil pregnan, kulturno življenje zatrto, številni krajani pa so bili mobilizirani ali internirani. Okupacija je pomenila prekinitev razvoja in velik udarec za krajevno življenje.
