PODČETRTEK PO 2. SVETOVNI VOJNI (1945 – 1970)

Po koncu druge svetovne vojne je Podčetrtek vstopil v novo obdobje politične in družbene preobrazbe. Vključil se je v novo državno ureditev in sprva deloval kot Krajevni ljudski odbor, kasneje pa postal del različnih občin, dokler ni bil ponovno organiziran pod okriljem občine Šmarje pri Jelšah z lastnim občinskim odborom. V tem času so bile vse pomembnejše lokalne odločitve sprejete na ravni krajevne samouprave, kar je omogočilo postopno, a vztrajno urejanje javnega življenja.

Kljub skromnim povojnim razmeram je bil kraj kmalu znova aktiven. Veliko vlogo je odigralo Turistično društvo Podčetrtek, ki je nadaljevalo z urejanjem trga, postavitvijo turističnih tabel, klopi, usmerjevalnih oznak in sodelovanjem pri oblikovanju krajevne identitete. Sredi 60. let je kraj doživel velik preobrat, saj se je ponovno oživila ideja o izkoriščanju zdravilnih vrelcev.

Na pobudo domačinov in Turističnega društva so leta 1966 odprli prve Atomske toplice – skromno leseno kopališče ob termalnem vrelcu, ki je predstavljalo začetek zdraviliškega razvoja v kraju. Pri tem velja posebej izpostaviti dolgoletna prizadevanja župnika Friderika Sternada, ki je že pred vojno prepoznal potencial izvirov in pripravil temelje za njihovo obnovo. Čeprav ga po vojni v Podčetrtku ni bilo več, so se njegove ideje uresničile v novem kontekstu.

Ob odprtju toplic se je začela tudi širša komunalna prenova kraja: gradnja vodovoda, asfaltiranje cest in izboljšanje turistične infrastrukture. Hkrati je kraj dobival vse več obiskovalcev, kar je okrepilo zavedanje o pomenu turizma za lokalni razvoj.

Na področju izobraževanja je Podčetrtek postal prepoznaven po inovativnem pristopu osnovne šole, kjer je v 60. letih ravnatelj Jože Brilej uvedel številne samoupravne oblike dela: učenci so vodili šolsko pošto, delovali v šolskem radiu, upravljali majhen živalski vrt in sodelovali pri urejanju kraja. Šola je s tem postala vzor sodobnega in vključujočega pristopa k vzgoji.

Ob koncu tega obdobja so bila vzpostavljena ključna izhodišča za nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma in sodobne podobe kraja. Leta 1974 je bila obnovljena streha gradu Podčetrtek, s čimer se je začelo tudi varovanje kulturne dediščine, ki je bila dotlej več let zapuščena.